Žirovnica.com
   ::novo::  ::objava::  ::e-pošta:: 

V Občini Žirovnica bi lahko gospodarili bolje
Anton Koselj

 

Uvod

V uradnih dokumentih Občino Breznica, s sedežem na Breznici, zasledimo že v 19. stoletju. Takrat je obsegala 11 vasi in sicer: Moste, Žirovnica, Breg, Selo, Zabreznica, Breznica, Vrba, Doslovče, Smokuč, Rodine in Studenčice. Brezniška fara je bila teritorialno identična Občini Breznica do konca 2. svetovne vojne. Na višjem upravnem nivoju je Občina Breznica spadala pod Radovljico, kjer je bilo sodišče in vsi drugi upravni organi povezani s sodiščem. Po 2. svetovni vojni pa je fara teritorialno ostala nespremenjena, upravno pa so se stvari spreminjale. Občina Breznica se je preimenovala v Krajevni ljudski odbor (KLO) Žirovnica, krajevna pristojnost se je prenesla iz Okrajnega ljudskega odbora Radovljica na Okrajni ljudski odbor Jesenice. Ob tem prenosu pa so politični viharji odnesli vas Studenčice v pristojnost KLO Lesce oziroma Radovljica. Od takrat dalje Občina Breznica obsega le še preostalih 10 vasi. Iz KLO Žirovnica je nastala Krajevna skupnost Žirovnica v sestavi Občine Jesenice (OJ). Po drugem, uspešnem referendumu za samostojno občino leta 1999, je bila občanom stare Občine Breznica spet vrnjena upravna pravica občine, kot Občina Žirovnica (OŽ), s sedežem na Breznici, seveda osiromašena za vas Studenčice. Ta zadnja ugotovitev daje novi Občini Žirovnica nekoliko grenak priokus.

Zadnjih 50 let je OŽ preživljala na periferiji OJ. Za OJ OŽ ni imela posebnega razvojnega pomena. Na razvojnem področju ni bilo storjenega skoraj nič ali zelo malo. Zato so pred novo, mlado občino stale pomembne in zahtevne naloge. K reševanju nekaterih je že pristopila. Pri tem pa občani ugotavljamo, da nekatere odločitve niso dovolj strokovno in ekonomsko utemeljene. Namen tega članka je, da pokaže na napake, ki jih je občina pri svojih odločitvah sprejela in predlagati pristop k bodočim odločitvam, ki bodo zagotavljale večje gospodarske, varnostne in ekonomske učinke, občanom pa dajale občutek, da je občina zaščitnik njihovih interesov.

Zgodovinski tokovi so OŽ najprej prerezali »popkovino« z Občino Radovljica (OR) in jo prenesli na OJ. Ob nastanku OŽ leta 1998 pa je bila prerezana tudi z OJ. Vendar v obeh primerih ne popolnoma. OŽ je prostorsko, gospodarsko in vsestransko še vedno povezana z obema občinama. Zato bo pri reševanju svojih nalog in interesov morala to tudi upoštevati.

1. Odstranimo pretekle napake in krivice

V preteklosti so bile ljudem storjene mnoge krivice, zlasti v postopku nacionalizacije po 2. svetovni vojni in postopku denacionalizacije po osamosvojitvi Slovenije. Občina se mora kot zaščitnik interesov posameznika in interesov občanov kot celote prizadevati in pomagati, da se te krivice čimprej in v celoti poravnajo in odstranijo skladno z veljavno zakonodajo. To je ena od temeljnih nalog in pogojev občine, zlasti župana, če hočemo zagotoviti harmonijo in sodelovanje vseh občanov pri realizaciji občinskih projektov in zadovoljevanju posameznikov. Vladanje po načelu »deli in vladaj« ne vodi k skupnemu uspehu in zadovoljstvu.

2. Kako pristopiti k izvajanju projektov

Občina Žirovnica je ena od občin, ki šteje med mlade občine. Zato je razumljivo, da se v začetku nove organiziranosti take družbene skupnosti porajajo določene težave. Vendar mislim, da bi se določenim težavam z nekoliko več volje, spoštovanja zakonov, medsebojnega spoštovanja, dogovarjanja in razumevanja, lahko mnogim nevšečnostim izognili in za sebe storili več koristnega. Mislim, da se občina loteva nekaterih življenjsko pomembnih projektov premalo premišljeno in podprto z argumenti.

V občini se soočamo s celo vrsto projektov, ki bi jih bilo treba uresničiti. Zaradi pomanjkanja denarja in drugih razlogov se vseh projektov ne moremo naenkrat lotiti. Vse projekte je treba zbrati, jih rangirati in jih umestiti v časovni prostor. Najbolj zahtevni so projekti komunalnega značaja. V ta sklop spadajo zazidalni načrt, pločnik, cestna povezava naselja s sosednjimi naselji in avtocesto, vodovod, kanalizacija, plin, elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska televizija in drugo.

Da bi lahko projekte najbolj racionalno realizirali, je zanje treba najprej izdelati idejno tehnično dokumentacijo, s katero se bo ugotovilo in določilo izvedbo podzemeljskega, ponekod pa tudi nadzemnega, katastra. Mislim, da bo to eden največjih problemov pri realizaciji projektov. Toda, če hočemo vse projekte realizirati, je treba najprej in takoj pristopiti k izdelavi projektov za vse medije. Šele, ko bomo imeli s projekti prikazane potrebe po prostoru, bomo lahko pristopili k realizaciji posameznih projektov tako, da bo možno kasneje realizirati tudi tiste projekte, ki bodo prišli na vrsto kasneje. Na določenih kritičnih točkah, pa bo posamezne segmente vseh medijev treba zgraditi istočasno, če hočemo, da jih bomo izvedli v mejah normalnih stroškov.

V preteklosti je bilo na področju regionalnega razvoja napravljenih precej nepravilnih odločitev. Te so imele svoje korenine v nestrokovnosti, nezadostni premišljenosti odločitve, osebnih ali lokalnih interesih, splošni nesposobnosti in malo volje, da bi se poiskale najbolj strokovne odločitve, ki bi po realizaciji projektov najbolj zadoščale današnjim potrebam in bodočim možnostim razvoja. Ob zametku vsakega projekta je treba povabiti k sodelovanju čim širšo javnost, zlasti pa tiste, ki bodo s projektom prostorsko ali kako drugače prizadeti.

Za pravilen regionalni razvoj v bodočnosti z vso pripadajočo infrastrukturo so potrebne pravilne odločitve danes. Kjer se bo naletelo na objektivne in začasno nepremostljive težave, je bolj pametno izvedbo projekta začasno časovno zamakniti, kakor pa projekt izvesti takoj in s prevelikimi pomanjkljivostmi in v končni fazi s prevelikimi stroški.

3. Obvoznica Vrba

Z rastjo naselij se je močno povečal tudi promet. Tega v najbolj kruti obliki čutimo vaščani Vrbe. S pospešeno rastjo vasi in prebivalstva se je promet skozi Vrbo izredno močno povečal. Nekoč so z zemljo zelo varčevali. Zaradi tega je bila pot skozi vas ozka in grajena za promet z vozmi z živinsko vprego. Ko se je promet motoriziral, se dimenzije ceste niso nič spremenile. Obstoječa cesta se je samo asfaltirala in ni primerna za tako intenziven in težak promet, kakršen je nastal v zadnjih nekaj letih. Danes smo tisti, ki živimo ob cesti skozi vas, vsakokrat, ko se vključujemo v promet na cesti, izpostavljeni riziku, da bo prišlo do prometne nesreče in nepredvidenih posledic. Krivec za prometno nesrečo bo vedno vaščan, ki se iz dvorišča ali stranske ceste vključuje v promet skozi vas. Cesta skozi vas je preozka in ne dopušča srečevanja vozil. Od Prešernove hiše do Flisa, na razdalji cca 300 m je 8 izogibališč. Če bi vaščani postavili ograje na svoje posestne meje, promet skozi vas sploh ne bi bil več možen. Udeleženci v prometu ne spoštujejo prometnih znakov o omejitvi hitrosti in se obnašajo nekulturno in necivilizirano. Vrbnani smo proti takemu prometnemu stanju ob različnih prilikah že večkrat protestirali in dajali predloge za rešitev. Vendar se do sedaj ni nič premaknilo. Zato danes javno predstavljamo naše prometne probleme in zahtevamo njihovo rešitev. Javnost o naših predlogih in prizadevanjih do sedaj ni bila seznanjena. Tisti pa, ki so bili seznanjeni in so poklicani, da kaj storijo, pa dejanskega prometnega stanja skozi Vrbo ne razumejo niti se ne trudijo, da bi ga razumeli in zato tudi nič ne ukrepajo. Zato poglejmo splet dogodkov v preteklosti in naše predloge za rešitev prometa skozi Vrbo in priključitev vasi OŽ na glavno cesto pod Vrbo in vozliščem bodoče avtoceste v Lescah.

Reševanje cestnega prometa skozi Vrbo se je zelo resno pričelo leta 2000 ob pripravah na proslavo 200 letnice rojstva dr. Franceta Prešerna. Med te priprave je bila vključena tudi ureditev okolice Prešernove rojstne hiše in ureditev prometa skozi Vrbo. Za ureditev prometa skozi Vrbo je OŽ dala izdelati idejne rešitve. Izdelanih je bilo kar nekaj predlogov, ki so bili pomladi l. 2000 izobešeni v Kulturnem domu na Breznici. Prikazane so bile variante: vzhodna in zahodna obvoznica, skozi vas mimo Flisa in Dovarja s priključkom na glavno cesto ter tunelska izvedba skozi Ribčevo dvorišče. Takrat smo Vrbnani zagovarjali vzhodno varianto. Po tej varianti bi se ob južnem vstopu v Vrbo iz glavne ceste cesta pod Ribčem odcepila proti vzhodu, nadaljevala vzhodno mimo cerkve Sv. Marka in ponovno priključila na obstoječo cesto Breznica –Vrba v bližini Flisa. To varianto smo zagovarjali zato, ker je s stališča prometne funkcionalnosti najbolj primerna, saj več kot 95 % prometa na relaciji Breznica-Vrba gravitira proti Lescam. Zaradi tega vsaka druga varianta ne bi rešila prometa skozi Vrbo.

Sestanek Vrbnanov pozimi l. 2000 pri Flisu, ki ga je sklical župan OŽ g. Franc Pfajfar, je bil posvečen pripravam Prešernove proslave in sodelovanju Vrbnanov na njej. Za Vrbnane je bila v okviru teh priprav najbolj pomembna gradnja obvoznice mimo Vrbe. Ponovljene so bile zahteve, da se do Prešernove proslave, v decembru 2000, zgradi vzhodna obvoznica kot najbolj primerna. Za izdelavo dokumentacije za obvoznico in njeno izvedbo je bilo ocenjeno, da ostaja premalo časa. Zato so Vrbnani pristali na obljubo župana g. Pfajfarja, da se bo izgradnja obvoznice nadaljevala in izvedla v letu 2001.

V letu 2001 in 2002 se na projektu obvoznice Vrba ni vršila nobena aktivnost. V predlogu proračuna OŽ za leto 2003 pa lahko preberemo, da je obvoznica Vrba v načrtu razvojnih programov predvidena za leto 2006. Na vprašanje županu zakaj se na obvoznici Vrbe nič ne dela in zakaj ne drži obljube, ki jo je dal Vrbnanom pri Flisu pozimi l. 2000, je odgovoril, da take obljube on nikoli ni dal. Župan se je zlagal. S tem se je moje zaupanje v župana, kot najvišjo občinsko avtoriteto, bistveno zmanjšalo. Lahko bi rekel, da se zaradi spleta okoliščin obljube ni dalo izvesti. Tako pojasnilo bi težko, vendar z razumevanjem vzel na znanje. Prestavitev obvoznice v leto 2006 pa pomeni, da občina na čelu z županom cestnega problema Vrbe ne razume, ga ne jemlje resno in ga tudi ne misli reševati. Vse kaže na to, da bomo morali Vrbnani prevzeti pobudo za rešitev obvoznice, mimo občine, v svoje roke, podobno kakor je minister Presečnik predlagal Šentjurčanom za rešitev njihove obvoznice.

Dne 20. maja 2003 je bila v Prešernovi hiši razširjena seja Vaškega odbora Vrba (VOV). Dnevni red je obsegal 9 točk. Med njimi je bila najpomembnejša tista, ki je obravnavala obvoznico oziroma rešitev prometa skozi Vrbo. Zato so bili na sejo povabljeni tudi župan g. Pfajfar, g. Vladimir Knific, vodja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj ter predstavniki Gornjesavskih muzejev Jesenice. Na seji je bilo prisotnih 34 Vrbnanov. V razpravi je bilo ugotovljeno, da nobena od obvoznic ni izvedljiva. Takrat, ko se je širila cesta Breznica-Vrba sta bili predvideni vzhodna in zahodna varianta. Prostor po katerem je bila predvidena zahodna varianta se je od takrat toliko pozidal, da ni več izvedljiva. Za vzhodno varianto pa je g. Knific povedal:

Vprašanje kako izvesti povezavo južne (glavne) ceste z glavno cesto proti Breznici je staro že 30 let. Problem tiči v tem, kako speljati cesto mimo Vrbe. V preteklosti so obstoječo cesto pripeljali do Vrbe, za naprej pa prepustili skrb drugim. Iščemo možnost povezave avtoceste z naselji OŽ. Povezava Vrba – Breznica skozi vas ni izvedljiva. Poiskati je treba tisti obvoz, ki bo za Vrbnane najmanj boleč in sprejemljiv tudi za druge uporabnike. Zemljišče za rešitev prometnih problemov je možno iskati samo v prostoru pod Karavankami. V preteklem obdobju je bila Vrba v tem prostoru pozabljena. Študije so bile izvršene pred 5 leti. Današnja stališča pa so drugačna in različna. Povsod se zahteva prostor-zemljišče. Nekdo se mora odpovedati svojim interesom v korist novim rešitvam. To pa potegne za sabo spremembo medsebojnih odnosov in osebne prizadetosti. Izbor najprimernejše variante pa otežuje tudi drugi železniški tir, hitra proga in avtocesta. Verjetno bo večina prometa potekala po stari cesti s priključkom na avtocesto. Poiskati je treba primerno varianto s povezavo na deteljico avtoceste v Lescah.

Usoda Slovencev je povezana s Prešernom. Pomembnost Prešerna poskušamo varovati in ohraniti njegovo rojstno okolico čimbolj naravno tako, kot je bila v času Prešerna. Prešernova hiša, Lipa in cerkev sv. Marka z okolico predstavljajo varovalno območje. Prav tako mora ostati pogled na Vrbo iz južnega dela nespremenjen. Stanovanjske novogradnje se lahko odpirajo samo na severozahodni strani vasi. Prometne rešitve bo v veliki meri narekoval poseg v prostor zaradi drugega železniškega tira, hitre proge in priključka na avtocesto. Ni še vse razčiščeno v katero smer se bodo ti projekti razvijali.

Iz tega je sledil sklep, da bo OŽ naročila prometno študijo, ki bo odgovorila na vprašanje, katera cestna povezava OŽ mimo Vrbe, s cesto pod Vrbo, je najbolj ugodna. Na osnovi tako ugotovljene najbolj ugodne povezave bo OŽ pristopila k realizaciji. Po zagotovilih župana g. Pfajfarja bo študija gotova do decembra 2003.

Dne 5. junija 2003 je bil pri županu OŽ g. Pfajfarju sestanek s predstavniki Ministrstva za kulturo RS- g. Stanislav Mrvič in mag. Dušan Kramberger ter predstavnico Gornjesavskih muzejev Jesenice go. Natašo Kokošinek. Osnovni namen sestanka so bila vprašanja o bodočem lastništvu in upravljanju muzejev glede na novi zakon, ki je v pripravi. Ob tej priliki pa je bilo načeto tudi vprašanje obvoznice v Vrbi. Pojasnil sem razpravo in zaključke z razširjenega sestanka VOV, dne 20. 5. 2003.

Predstavnika ministrstva sta povedala, da bo država uredila vse kar je v njeni posesti. Za vsa ostala vprašanja je prepuščena iniciativa občini. Izhodišče za dajanje podpore katerikoli pobudi pa je razvojni program. V Evropski Uniji (EU) obstojajo kulturni skladi do katerih ima dostop tudi Slovenija. Osnovni pogoj za koriščenje teh skladov pa je kompletna dokumentacija v katero je vključena tudi kultura in šolstvo. Kultura kot resor je zainteresirana, da Prešernova hiša živi v urejenem in kulturnem ambientu. Občina-župan naj imenuje delovno skupino 6 do 8 ljudi, ki bo izdelala strokovne podlage, v katerih bodo nakazane rešitve cestnih povezav mimo Vrbe in priključek na avtocesto. Ministrstvo za kulturo je pri oblikovanju projektne naloge pripravljeno sodelovati, nalogo podpreti in jo posredovati tudi drugim resorjem, ki naj bi sodelovali pri realizaciji projekta. Gospod župan se je s predlogom predstavnikov Ministrstva za kulturo o imenovanju delovne skupine strinjal strinjal. Bil sem mnenja, da bo imenovanje delovne skupine za župana enostavna naloga in pričakoval, da bo to v najkrajšem času tudi storil.

22. julija 2003 sem se v razgovoru z županom g. Pfajfarjem pozanimal, če je že imenoval delovno skupino. Povedal je, da je ni in je tudi ne bo. Povedal pa je tudi, da bo študija o cestni povezavi mimo Vrbe gotova do decembra 2003, tako kot se je obvezal na sestanku VOV 20. 5. 2003.

Ob tej priliki sem g. županu povedal, da se ne strinjam s takim poenostavljanjem reševanja obvoznice Vrba. Predstavnika Ministrstva za kulturo sta nedvoumno povedala naj občina pripravi strokovne podlage. Zato mislim, da je osnovna naloga župana, da imenuje delovno skupino in ji določi svojo nalogo.Mislim, da se mora delovna skupina sestati in najprej oblikovati načelna stališča OŽ do cestne povezave, se sestati s predstavniki Občine Radovljica, Občine Bled, Direkcijo za ceste in še kom, ki bi lahko dal koristne informacije. Te informacije si bodo zaradi različnih interesov v marsičem nasprotujoče. Na osnovi tako zbranih informacij in stališč naj delovna skupina oblikuje svoj-občinski predlog rešitve cestne povezave OŽ z glavno cesto oziroma avtocesto. S tako izdelanim predlogom naj OŽ nato nadaljuje razgovore z Ministrstvom za kulturo in od njih prosi obljubljeno pomoč ter posredovanje drugim resorjem, ki pri realizaciji naloge lahko pomagajo.

Mislim, da je to edina pot, ki lahko pripelje do najbolj ugodne in strokovne rešitve obvoznice Vrba, povezavo občine z glavno cesto in dalje avtocesto. Kako si g. župan predstavlja študijo o obvoznici Vrba ne vem. Iz razgovora 23.7. 03 sklepam, da je študija naročena neki projektantski organizaciji, ki bo izdelala nalogo po svoji presoji, brez predhodnega upoštevanja različnih interesov OŽ in njenih sosedov. Tako bomo dobili nek dokument, s katerim bo občina dokazala, da je svojo nalogo opravila. Če pa študija ne bo imela uporabne vrednosti, nihče za to ne bo odgovarjal. Mislim, da je tak pristop napačen, ker ima lahko za OŽ težke posledice, za Vrbnane pa še nadaljnje odlaganje obvoznice. Zavedati se moramo, da je zdaj pravi čas za reševanje tega prometnega problema. Takoj, ko bo določena trasa avtoceste mimo Radovljice, se bo ta tudi pričela graditi. In v sklop te gradnje mora OŽ spraviti tudi svoje cestne povezave z avtocesto. Mnenje nekaterih svetnikov OŽ, po katerem se bo avtocesta Vrba-Peračica gradila šele čez 10 let in se nam zato povezava z njo nič ne mudi, je zelo zmotno. Ne smemo pozabiti, da bo drugo leto Slovenija postala članica EU. Evropa pa ne bo čakala na košček avtoceste zaradi osebnih interesov nekaterih posameznikov.

4. Pločnik

Pločnik od Most do Rodin je iz varnostnega stališča za vse občane projekt, ki mu mora občina najprej posvetiti največ pozornosti za njegovo realizacijo. To je bila tudi ena od ugotovitev tematskega večera na temo »Pločnik skozi občino Žirovnica«, ki ga je organiziral, dne 29.5. 2003 v gostilni Osvald g. Dušan Konte, predsednik SDS Žirovnica in svetnik OŽ.

Pločnik predstavlja po svoji vsebini, posegu v prostor in stroških tako velik zalogaj, da bo njegova realizacija zahtevala veliko finančnih sredstev in naporov vseh občanov, zlasti pa tistih, ki bodo prizadeti s posegom v njihov življenjski prostor. Pospešiti je treba izdelavo glavnega projekta in izvedbo vsaj treh najbolj občutljivih mest. Pri izdelavi projekta za križišče v Mostah je treba s sodelovanjem Slovenskih železnic analizirati možnost izvennivojskega križanja ceste in železnice. Promet po cesti in železnici se bo v tem križišču v bodoče z razvojem občine še okrepil in bo promet pri nivojskem križanju postal vedno bolj moteč.

Kot najbolj nujno pa je treba izdelati projekt pločnika na sektorju pred šolo ter od občine do trgovine na Breznici. Kot je bilo že večkrat in na več krajih povedano, je najprej treba sprojektirati in izvesti uvoz šolskih avtobusov v šolo in tam zagotoviti obračališče tako, da bodo otroci izstopali in vstopali v avtobuse na varnem šolskem dvorišču. Pred izhodom iz šole na cesto pa je treba levo in desno izvesti čimprej toliko pločnika, da otrokom, ki prihajajo iz šole ne bo treba takoj stopiti na nevarno in nepredvidljivo cesto.

Kot drugi prometno najbolj občutljivi cestni odsek je med občino in trgovino na Breznici. Cesta pred občino in zaradi transformatorja na priključku iz Vrbe je zelo nepregledna in nevarna. Ob pogrebih in drugih prireditvah cesta, taka kot je, ovira promet, za pešce in kolesarje pa predstavlja nevarnost. Najmanj kar je na tem odseku treba napraviti takoj je, da se postavijo znaki za dodatno omejitev hitrosti. Takoj za pločnikom pred šolo pa je treba to križišče urediti tako, kot je predvideno v idejnem projektu za pločnik. Pred tem pa je treba ugotoviti, če se lahko prestavi na drugo mesto tudi transformator pred cerkvijo, ki močno ovira pregled na cesti in križišču.

5. Prepoved vožnje

Pred Gasilskim domom v Zabreznici in na križišču ceste Vrba-Breznica s »cesarsko cesto« sta postavljena znaka prepovedi vožnje z avtomobili. S temi znaki je občina prepovedala vožnjo z avtomobili po »cesarski cesti« med Zabreznico in križiščem te ceste s cesto Vrba-Breznica. Sama prepoved ne bi bila vprašljiva, če to ne bi bila resna ovira za promet na relaciji Breznica-Zabreznica. Če se pred cerkvijo vrši kakršenkoli dogodek in je cesta zasedena, se voznik, ki vozi iz Vrbe proti Breznici ne more izogniti tako, da bi na cesarski cesti zavil proti Zabreznici, ampak mora peljati naprej proti Breznici in tam povzročati prometno motnjo. Pa tudi križišče na Breznici in odsek ceste Breznica-Zabreznica se s tem dodatno obremenjujeta. Občina in župan g. Pfajfar sta bila že nekajkrat opozorjena, da je treba ta znak odstraniti, vendar znak še vedno stoji na tem mestu in vrši svojo nezaželeno funkcijo. Ko smo Vrbnani postavili zahtevo, da postavimo ob vstopih v Vrbo znak prepovedi vožnje, nam je bilo rečeno, da je to protizakonito in zato neizvedljivo. Kaže, da se zakon lahko tolmači na več načinov, odvisno od tega, kako sta vam g. župan in občina naklonjena.

6. Prodaja Planike

Objekt nekdanje tovarne Planika na Breznici je bil, ob nastanku Občine Žirovnica, po delitveni bilanci med OŽ in OJ, dodeljen OŽ. To je eden od najbolj pomembnih in potrebnih objektov, ki jih je novo nastala in osiromašena občina najbolj potrebovala. Ta stavba je, z delno notranjo preureditvijo in prilagoditvijo funkcionalnim potrebam občine, najbolj primerna za zadovoljevanje vseh prostorskih potreb, ki jih ima občina za svoje normalno delovanje in za zadovoljevanje družbenih in družabnih prireditev v občini. V njej je, poleg potreb občine, dovolj prostora za knjižnico, prostor za vaje in izvajanje vseh kulturnih aktivnosti(vasovalci, tamburaši, folklora, igralci, pevski zbori, gledališče slepih, otroške prireditve, predstavitve publikacij, predavanja in drugo), prostor za sestanke političnih strank, prostor za sprejeme gostov in še bi lahko našteval. Občina je ta objekt pod nenormalnimi pogoji prodala privatnikom. Pred prodajo je na lastne stroške izvršila notranje predelave in tako finančni učinek transakcije še poslabšala. Za svoje potrebe pa sedaj občina načrtuje prizidek ob obstoječem občinskem objektu. Tako bo postal končni finančni efekt prodaje Planike negativen, vse ostale spredaj naštete aktivnosti pa bodo morale iskati in najemati za svoje delovanje druge prostore, ki jih bo pa treba plačati. Pretežni del tega plačila bo finansiran iz občinskega proračuna, katerega pa polnimo davkoplačevalci.

Gospodarsko razmišljajočemu občanu se zdi prodaja Planike popolnoma napačna in za občino škodljiva. Ali je to izraz strokovne nesposobnosti občinske uprave, da loči koristno od nekoristnega? Ali pa so v ozadju za javnost skriti drugi interesi? Na vprašanje županu zakaj je občina Planiko prodala je le ta povedal, da so tako odločili svetniki. Mislim, da ima župan tako moč, da lahko prepreči vsako odločitev svetnikov, ki je za občino škodljiva. Zakaj tega ni storil? Mislim, da je prodaja Planike za vse občane tako velikega pomena, da mora župan podati v občinskem glasilu »Novice izpod Stola« vsem občanom razumljivo pojasnilo, zakaj je bila Planika prodana in s številkami pokazati finančne učinke te prodaje in koristi za občino.

7. Kanalizacija, voda, plin, elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska televizija

To je sklop najbolj občutljivih komunalnih objektov, ki jih je zaradi prostorskih omejitev treba v prostoru obravnavati kot celoto. Vsem pa je skupno to, da potekajo pod zemljo. Elektrika, telefon in kabelska televizija so zadovoljivo rešeni. Tudi voda in javna razsvetljava sta razen nekaj specifičnih primerov prostorsko zadovoljivo rešena. Več o vodi bo rečenega v točki 8. V celoti pa sta nerešena plin (razen Brega) in Kanalizacija.

Za kanalizacijo je izdelan idejni predlog v več variantah. Te variante je treba ovrednotiti, se za eno odločiti in nadaljevati z izdelavo tehnične dokumentacije. K vrednotenju teh variant je treba pritegniti občane, da bodo povedali svoje poglede in mnenje. Občina pa naj formira tudi strokovno skupino, ki bo oblikovala strokovno mnenje in predlog za najugodnejšo varianto. Izbrano varianto je treba predstaviti občanom z vsemi strokovnimi, tehničnimi, in ekonomskimi učinki ter bodočimi razvojnimi možnostmi za OŽ. Predvsem pa je treba pospešiti odločitev o izbrani varianti. To je zelo pomembno, ker je projekt kanalizacije treba vključiti v prostor skupaj s plinom in pločnikom od Most do Rodin. Odločitev je pomembna še zlasti zato, ker bo del kanalizacije speljan na čistilno napravo v Radovljici. Tam pa so pri načrtovanju že korak pred OŽ in čakajo na odločitev OŽ in seveda sofinansiranje čistilne naprave v Radovljici.

Izgradnjo plinovodnega omrežja v OŽ mnogi občani že težko pričakujejo. S tem bo v občino uveden nov ekološko najbolj ugoden energetski medij. O izboru koncesionarja za dobavo plina in ekonomskih učinkih na končnega porabnika, je bilo v medijih povedano že kar precej kritičnih pripomb. Zato jih na tem mestu ne bom ponavljal.

Na tem mestu pa je treba povedati še enkrat, da občina pristopa k izgradnji tega projekta tako, kot da se bo skozi vasi gradil samo plinovod. Kljub večkratnim opozorilom, da je treba izdelati najprej projekte za vse medije, ki bodo položeni v zemljo, se tega ne upošteva. Plinovod se bo zgradil poljubno v prostor, ki bo to dopuščal. Kam pa se bo naknadno vgradila kanalizacija in eventuelno tudi javna razsvetljava ter prostorske zahteve pločnika, pa danes nikogar ne briga. Naknadna gradnja teh objektov se bo morala izogibati plinovoda, če bo to mogoče. Ali pa bo plinovod takrat treba prestavljati. To pa bo gradnjo drugih objektov močno podražilo. Zato sem mnenja in predlagam, da se pospeši izdelava tehnične dokumentacije za vse medije, ki bodo položeni v zemljo in za pločnik. Le tako bomo lahko dosegli najbolj ugodno tehnično rešitev za vgradnjo vseh medijev ter normalne in stroškovno najboljše pogoje za njihovo vzdrževanje. Na račun izdelave tehnične dokumentacije bo prišlo pri izvajanju projektov do nekaj časovnih zamaknitev. Izdelana dokumentacija bo omogočila izvedbo vseh projektov tako, da izvedeni prvi projekt ne bo oviral drugega, pa tudi stroški bodo mnogo manjši. Mnenja sem, da je najbolj pomembno, da so projekti kot celota izvedeni kvalitetno, pa čeprav jih bo spremljal manjši časovni zamik.

8. Vodovod Smokuč-Breznica

Vodovod, ki je bil zgrajen pred več leti, je bil grajen za zadovoljevanje potreb po vodi za takratno fazo izgradnje naselij. S širitvijo stanovanjskega naselja na Breznici na višji geodetski nivo, se je pokazalo, da obstoječi vodovod nič več ne ustreza potrebam porabnikov. Zato se je občina odločila, da bo obstoječi vodovod ojačala z dograditvijo novega vzporednega vodovoda na relaciji Smokuč-Breznica. Pri tem pa se je zataknilo zaradi neupoštevanja in spoštovanja ugotovitev pod točko 1 zgoraj.

Agrarni skupnosti Smokuč-Rodine (ASSR) so bila po 2. svetovni vojni nacionalizirana vsa zemljišča v njihovi lasti in posesti. Z denacionalizacijsko odločbo leta 1999 so ji bila vrnjena vsa zemljišča, razen tistih, ki jih zaradi gradenj stanovanjskih objektov na teh zemljiščih ni bilo možno vrniti v naravi. Na to odločbo se je 11. 11. 1999 pritožila OŽ in zahtevala, da se nekatere parcele ne vrnejo, ampak ostanejo v lasti občine. Zaradi tega je nastal spor med ASSR in OŽ.

Spor se je začel najprej zaradi parcele na kateri stoji planinska koča na zelenici. ASSR ter Doslovče-Breznica (DB) je že pred 2. svetovno vojno sklenila s Planinskim društvom Tržič (PDT) služnostni dogovor za gradnjo planinskega doma. Ko je planinski dom leta 2000 pogorel, ga je PDT nameravalo obnoviti. Za ureditev gradbene dokumentacije je potrebovalo soglasje ASSR in DB in ga tudi dobilo. Sklenili so pogodbo o brezplačni služnosti s tem, da bo ena soba po potrebi na razpolago predstavnikom ASSR ter DB. Na to pogodbo se je pritožila OŽ in oporekala, da ASSR in DB niso lastniki zemljišča na katerem stoji planinski dom in s tem prekinila postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po dogovoru med OŽ, ASSR ter DB in PDT, dne 11. 12. 2002 na Zelenici, je PDT omogočeno, da nadaljuje z aktivnostmi za pridobitev gradbenega dovoljenja. Lastništva parcele pa se še vedno lasti OŽ. Posledice vmešavanja OŽ v ta postopek pa se izražajo v tem, da se je gradnja planinskega doma zavlekla in se bo tudi podražila. Še hujša posledica tega spora pa se izraža v tem, da sta ASSR ter DB zgubili zaupanje na besedo župana OŽ.

Za ojačitev vodovoda Smokuč-Breznica je občina dala izdelati projekt. Po tem projektu je predvidena gradnja novega vodohrama ob obstoječem nad Smokučem in vodovod preko pašnikov, ki po denacionalizacijski odločbi pripadajo ASSR. Občina o projektiranju teh dveh objektov ni v nobeni obliki obvestila ASSR. O nameravani gradnji vodovoda in vodohrama je občina seznanila ASSR šele v decembru 2000 z vlogo na ASSR za odkup zemljišča za vodohram in služnostno pravico za gradnjo vodovoda Smokuč-Breznica. V njej predlaga odkup dela parcele št. 1042/1 za gradnjo vodohrama in brezplačno služnostno pravico za gradnjo vodovoda na parcelah št. 1042/1 in 1043.

Trasa vodovoda, imenovana »spodnja varianta«, ki je predvidena v projektu, za ASSR ni sprejemljiva, ker poteka čez sredino pašnikov. ASSR predlaga drugo varianto, imenovano »zgornja varianta«, ki poteka po gozdni poti od Počivava do Podbrunka in se Pod malim brunkom priključi na projektirano traso. Če bi občina pred pričetkom projektiranja povabila k sodelovanju tudi ASSR, bi bila sprojektirana zgornja varianta in bi bil glavni zadržek za nadaljno gradnjo odstranjen. Občina se o zgornji varianti z ASSR sploh noče pogovarjati. Župan pa nenehno v javnosti blati ASSR, da nima nobenega razumevanja in socialnega čuta do tistih, ki ostajajo v sušnih obdobjih brez vode. Tako početje župana je necivilizirano, nedopustno in nekorektno do ASSR in vseh občanov, ker ne vemo kdaj bomo drugi na vrsti.

Zaradi takega nekorektnega odnosa župana do ASSR, je ASSR v februarju 2003 poslala OŽ v podpis sporazum s katerim zagotavlja brezplačno zemljišče za gradnjo vodohrama in brezplačno služnostno pravico za izgradnjo in obratovanje vodovoda Smokuč-Breznica po zgornji varianti. S tem sporazumom je ASSR nedvoumno dokazala, da želi pomagati rešiti vprašanje vodovoda brez pričakovanja kakršnihkoli koristi za sebe. Od OŽ pa pričakuje, da bo izpolnila pogoje predlaganega sporazuma in s tem omogočila čimprejšnji prenos denacionaliziranih parcel v zemljiško knjigo. S tem pa bo izpolnjen tudi pogoj za izstavitev drugih dokumentov, ki so potrebni za izdelavo gradbene dokumentacije in same gradnje vodohrama in vodovoda. Za ASSR pa bo s ponovnim vpisom denacionaliziranih parcel v zemljiško knjigo zaključena denacionalizacija in omogočeno nadaljnje normalno sodelovanje med ASSR in občino. Če se OŽ ne bi pritožila na denacionalizacijsko odločbo, bi bil sedaj denacionalizacijski postopek zaključen in vse aktivnosti za izgradnjo vodovoda bi normalno potekale. Lahko pa bi bil vodovod v najboljšem primeru tudi že zgrajen. Prizadeti občani se imajo zahvaliti županu, da se v štirih letih, zaradi pritožbe na denacionalizacijsko odločbo, ni nič storilo na izgradnji vodovoda. Glede na to, da odgovora na pritožbo še ni, pa se tudi ne ve, kdaj se bo lahko kaj premaknilo.

9. Zdravstveni dom in neprofitna stanovanja

Zdravstveni dom (ZD) Žirovnica na Selu je ustanova, ki jo vsi občani prej ali kasneje potrebujemo. Zato se za njen obstoj zavzemamo in vsak za sebe goji do njega spoštovanje, kakor do nekega posebnega svetišča. Vsakokrat, ko gremo mimo njega, gledamo nanj kot na nekega možnega rešitelja v primeru, ko nas zdravje začne zapuščati. Istočasno pa si želimo, da ja vanj ne bi bilo treba vstopiti nikoli ali vsaj še dolgo ne. Mislim, da vsi pozdravljamo pravkar dokončano njegovo obnovo in posodobitev. Ta bo omogočila boljše delovne pogoje zdravstvenemu osebju in nudenje boljših uslug pacientom.

Pri vsaki gradnji pa lahko pride do posameznih pomanjkljivosti, kot posledica premalo premišljenih, nestrokovnih ali samovoljnih odločitev, brez sodelovanja in posvetovanja z uporabniki. O večini ugotovljenih pomanjkljivosti je bila javnost že obveščena. Zato na tem mestu le teh ne bom ponavljal. Povedati pa hočem nekaj o nestrinjanju s tem, da se je v sklopu obnove ZD povečala stavba za tri neprofitna stanovanja (NS) za bodoče neznane uporabnike.

ZD je ustanova, v katero se zatečemo takrat, ko se nam zmanjšajo fizične in v zvezi s tem tudi psihične moči. V takem stanju se počutimo tako ali drugače ogroženega in v svoji bližini ne želimo nikogar drugega, razen zdravnika in zdravstvenega osebja, od katerega pričakujemo pomoč. ZD ni mehanična delavnica, kjer mojstru povemo kaj je z avtom narobe. Nato pa mojster po svoje ukrepa, kot mu to narekuje strokovno znanje in rutina. Pri tem pa ga nič ne moti, če mu kdo gleda pod roke. Srečanje zdravnika in pacienta pa v mnogih primerih zahteva popolno psihično zaupanje in sprostitev do zdravnika. V takih primerih pacient ne želi in se slabo počuti, če se v njegovi okolici pojavljajo ljudje, ki z ZD in zdravstvenim osebjem nimajo nič skupnega.

Taki ljudje pa se bodo pojavljali v treh NS, ki so postali sestavni del ZD. Mislim, da so stanovanja, ki so sestavni del ZD lahko namenjena samo kadrom, ki služijo zdravstvu. Zato predlagam, da stanovanja ostanejo nezasedena dokler ne bodo nastopile kadrovske potrebe zdravstvenega osebja. Občina ali kdorkoli drug pa naj gradi NS za ostale občane na lokacijah, ki nimajo nič skupnega z ZD. Mislim pa, da je vprašanje NS v OŽ še precej nerazčiščeno in ga bo v veliki meri treba še doreči.

10. Zaključek

Pred OŽ stojijo pomembni in zahtevni projekti. Njihovega uresničevanja pa se loteva na nestrokoven in samovoljen način. Občane seznanja s predlogi rešitev prepozno. Zato so projekti izvajajo nestrokovno, z zakasnitvami in škodljivimi posledicami za posameznike in občino. Uspešnost projektov je možno povečati z bolj načelno politiko občine, ki bo upoštevala načela opisana v točkah 1(odstranitev preteklih napak in krivic) in 2 (kako pristopiti k izvajanju projektov) zgoraj. Premalo je posluha za dobro gospodarjenje. Župan je premalo odločen in ni pripravljen prisluhniti dobronamernim predlogom občanov. Župan in občinski svetniki pa se bodo morali zavedati, da je strankarsko rivalstvo dopustno samo do končanih volitev. Po volitvah pa so predstavniki interesov vseh občanov in ne samo svoje stranke.

Opisani primeri kažejo na slabo gospodarjenje v OŽ. Začnimo gospodariti bolje. Zdaj, ko smo dobili svojo občino, je kvaliteta našega življenja v veliki meri odvisna od nas samih. Izkoristimo to priliko. Sebičnost posameznikov in neformalnih skupin pa je treba stalno onemogočati.


Anton Koselj, Vrba


Copyright © 1997-2009 Peter Lužnik & ostali avtorji. Vse pravice pridržane.