(2)
Vaška lipa v Vrbi
Pavel Bešter
Razširjena seja Vaškega odbora Vrba 20. maja 2003 v Prešernovi hiši,
je prinesla nekaj pomembnih spoznanj, oziroma potrditev pravilnosti
razmišljanja posameznikov – občanov.
Županu je spet nekaj uspelo. Pripravil
je »teren ». Nastopajoči so samo
hvalili delo pri ureditvi vasi in tako podprli dobro mnenje
ge. Koselj, ki ga je predstavila za Radio Jesenice, v občinskem
tedniku. Povedala
je, kako so vaščani in obiskovalci zadovoljni z novim parkiriščem,
s spomenikom in ureditvijo Prešernove hiše in da to spoznavajo
vselej ob
pogovoru z obiskovalci, kadar hodijo mimo Prešernove hiše,
na polje.
Vaščanov ni še nikoli nihče nič vprašal, tudi tokrat niso prišli do
besede.
Župan je razložil svojo idejo za rešitev prometa skozi vas. Zagovarja
»zahodno varianto« obvoznice in stanovanjsko gradnjo na polju zahodno
od vasi. Poudarja, da naj bi bila gradnja omogočena le za potrebe in
želje vaščanov Vrbe. Ne zaveda se v katerem grmu zlodej tiči. Župan,
mi gremo v Evropo in po tej zamisli se bo zgodilo, da bo razočaran kmet
prodal svojo zemljo tistim iz »evrope« in ubogi Vrbnani bodo ostali spet
praznih rok.
G. Vladimir Knific iz ZVKD Kranj je predolgo govoril, povedal pa nič.
Žalostno, da še prave izgovarjave imena za Vrbnane ne uporablja. On je
govoril: » VRBLJANI«! Na vprašanje o primernosti ali ne vzhodne inačice
obvoznice, ni odgovoril. Njemu ne predstavlja problem, če bi obvoznico
premaknili za nekaj kilometrov vzhodno, recimo skozi Hraše in s tem je
dobesedno podprl sklep te seje, da se z obeh smeri, pred vas Vrbo, postavijo
prometni znaki, da je promet skozi vas dovoljen samo vaščanom. To je
bil predlog predsednika Vaškega odbora g Koseljna, kot trenutno edino
izvedljiv. ??? Učinek še ni ugotovljen…
Tudi ga. Pamić Renata je svoje izvajanje osredotočila na vse tisto,
kar za vaščane sploh ni bilo zanimivo. Tudi ona uporablja »VRBLJANI«.
Zakaj ? Po tem in po srčici napak pri zadnji prenovi Prešernove hiše,
sodim, da ni strokovno primerna oseba za opravljanje tako zahtevnih del.
Pod njenim vodstvom so delavci stare pode v Prešernovi hiši izkopali,
vgradili beton in talno gretje in na to položili lesen »podn«. ( op.p.
Les je izolator, ne materjal za prenašanje toplote ) Spisek še drugih
napak je pa dolg…
Živahen pogovor se je odvil na postavljeno vprašanje kaj storiti, oziroma
na obvestilo vaščana, da se na lipi sušijo veje in predstavljajo nevarnost
mimoidočim in pod lipo nastopajočim.
Dejstvo je, kot je pojasnil g. Knific, da je lipa zaščiten
kulturni spomenik, lastnik zemljišča in tako tudi lipe pa je Občina Žirovnica.
Za škodo odgovarja lastnik, vsak poseg pa mora dovoliti ZVKD. G. Knific
ni potrdil možnosti, da je po zdravi kmečki pameti potrebno suhe veje
obžagati, suho ali bolano drevo pa posekati, čeprav je to lipa v Vrbi.
Predlagal je neko »zdravljenje« in da so taki dohtarji v Volčjem potoku.
Ni pa povedal, kdo to plača, kadar je sporno lastništvo in u0pravljanje.
Že so bile priložnosti. Tudi podpisani sem predlagal, da bi ob stoletnici
slovesno posadili novo lipo. Predlagam, da se vaščanom Vrbe ponudi možnost,
da se oni odločijo kdaj in kako slovesno bodo posadili novo lipo. V čast
jim bo, v Stagnah je gotovo kakšno primerno drevo.
Ne smemo zatiskati oči pred tem, da ja bila lipa s posegi v preteklosti
večkrat prizadeta in zato zdravljenje ne bi pomagalo. Zdaj stoji na vzvišenem
terenu. Poti so bile poglobljene, zemlja večkrat prekopana, korenine
pokriva asfalt, soljenje cestišča pozimi. Vse to slabo vpliva na zdajšnjo
lipo. Novo posajeno drevo bi se naravno razraslo v teh pogojih in uspevalo.
Seveda bi bilo potrebno upoštevati vse strokovne dosežke in izkušnje
domačinov, da bi to v popolnosti tudi uspelo.
Govorili so tudi o hidrantih. Potreba naj bi bila, poleg obstoječih
štirih talnih, še nekaj stoječih. Trdim, da je edini obstoječi ob lipi,
na nepravem mestu zaradi izgleda okolice.
Pavel Bešter
Selo 28. maja 2003
|