Poleg lepe slovenske kmečke zemlje je narava prostor, v katerem leži občina Žirovnica, obdarila s kar nekaj izviri pitne vode. Kako pomembna je voda, se zavemo šele, ko je primanjkuje.

V novih naseljih »Pod Rebrom«, to so višje ležeča naselja, ki so razvrščena od Zabreznice do Rodin, občutijo pomanjkanje vode v poletnih mesecih. Prav vsi želimo, da bi vsi občani v občini Žirovnica imeli približno enake pogoje za življenje, tudi redno oskrbo s pitno vodo.

Toda zapletlo se je kmalu po ideji za izgradnjo vodovoda. Zemljišče, po katerem naj bi potekal vodovod, je bilo po 2. svetovni vojni nacionalizirano. Tako kot vsi razlaščenci po Sloveniji je tudi Agrarna skupnost Smokuč-Rodine (ASSR), ki je bila pred vojno lastnik tega zemljišča, na Upravni enoti Jesenice vložila zahtevek za denacionalizacijo. Upravna enota Jesenice je temu zahtevku ugodila in izdala ASSR ustrezno denacionalizacijsko odločbo, po kateri so bila ASSR vrnjena vsa nacionalizirana zemljišča. Na to denacionalizacijsko odločbo se je pritožila Občina Žirovnica (OŽ). S to pritožbo pa se je ustavil ves denacionalizacijski postopek in s tem tudi projekt za izgradnjo vodovoda. Rezultat tega je, da višje ležeča naselja še vedno nimajo vode, ASSR pa ni mogla zaključiti denacionalizacijskega postopka. Nikakor ne smemo reči, da je ASSR krivec, da vode v višje ležečih naseljih ni.

Člani ASSR se zavedajo, da je treba nekaj storiti, da se projekt izgradnje vodovoda premakne iz mrtve točke. ASSR je pripravila osnutek pogodbe in ga preko enega od svetnikov ponudila županu in novo izvoljenemu Svetu OŽ. Napravili so prvi pomembni korak. S tem osnutkom pogodbe so ponudili roko županu in svetnikom za plodno razpravo, ki bi privedla do vrnitve protipravno odvzete zemlje in izgradnje vodovoda. V ASSR se zavedajo, da se je ponekod spremenila namembnost njihovih nacionaliziranih zemljišč (poti, otroško igrišče). Zato so predlagali, naj se za zemljišča, ki se ne morejo vrniti v naravi, izbere druga z zakonom o denacionalizaciji določena oblika odškodnine. Zavzemajo se tudi, da naj bi vodovod potekal ob robu in ne po sredini zemljišča. Vidi se, da njihova varianta ni daljša in dražja ampak celo krajša. Pri presoji lokacije je treba upoštevati tudi, ko neko parcelo prekoplješ po sredini, si jo s tem tudi razvrednotil. Poudariti je treba, da predlog ASSR vsebuje tudi brezplačno služnost za uporabo zemljišča za vodovod in vodohram.

Ko hodiš po zemlji, pod katero naj bi potekal vodovod, in se pogovarjaš z občani, ki so prikrajšani za vodo ter člani ASSR dobiš občutek, da se je vredno potruditi in se dogovoriti na enakopravni osnovi, saj smo vsi prebivalci OŽ.

Moste, dne 12. 03. 2003

Dušan Konte