Vrba, 10. 02. 2004

Zadeva: Obrazložitev predloga Odloka o ustavitvi prodaje prostorov v lasti Občine v bivšem objektu Planike

Na 7. seji Odbora za gospodarske dejavnosti (OGD), dne 23. 9. 2003, sem ob obravnavi gospodarskega načrta za leto 2004 zahteval pojasnilo o nakupu, prodaji, uporabi in finančnih transakcijah stavbe in zemljišč bivše Planike. Ker odgovora na to zahtevo do 8. seje Odbora za gospodarske dejavnosti, dne 12. 11. 2003 nisem dobil, sem na tej seji zahtevo ponovil v pisni obliki. Odgovor na ta vprašanja je bil nato predložen na 9. seji Odbora za gospodarske dejavnosti, dne 16. 12. 2003, v materialu za 11. sejo Občinskega sveta (OS), dne 18. 12. 2003. Na ta odgovor imam naslednje pripombe:

Občina Žirovnica je v decembru 1999 na podlagi sklepa OS OŽ odkupila poslovno stavbo Planike na Breznici, katere skupna površina prostorov obsega 1816,39 m², koristna površina (brez stopnišč, hodnikov, kleti, komunikacij) pa 1341 m², za ceno 58.800.000,00 SIT.

Na predlog župana o prodaji Planike je OS na svoji seji, dne 24. 04. 2001 sprejel sklep št. 352 o prodaji Planike. Na podlagi tega sklepa je bil prodan zahodni del stavbe razen mansarde. Neprodan je ostal celotni vzhodni del objekta in mansarda. Glede na to, da je ostala neprodana funkcionalna celota, v občini pa je bilo izraženih kar nekaj potreb po prostorih za družbene dejavnosti, sta uprava in župan predlagala, da se preostali, neprodani del nameni v celoti za te potrebe. Občinski svet tega predloga ni sprejel in je vztrajal na prodaji Planike tako, kot je sklenil na seji 24. 04. 2001. Na seji OS, dne 23. maja 2002, je župan predlagal dve možni varianti razreševanja prostorov za družbene dejavnosti. Prva varianta je predvidevala zagotovitev vseh potreb za družbene dejavnosti v objektu Planike, druga varianta pa prodajo Planike, razrešitev upravnih prostorov v objektu Breznica 3 in odkup prostorov za knjižnico v TVD Partizan. Sprejeta je bila druga varianta z naslednjimi sklepi:

1. Sklep št. 352 z dne 24. 04. 2001 ostane v veljavi. Iz površine se izvzame le prostor za potrebe infocentra v izmeri 25,15 m2.

2. K objektu Breznica 3 se izvede prizidek za potrebe občine v ocenjeni vrednosti 57.024.000,00 SIT.

3. Za potrebe knjižnice se pridobijo prostori v objektu TVD Partizan Žirovnica v ocenjeni vrednosti 18.000.000,00 SIT.

Z izvedbo sklepa št. 2 bo velikost upravnih prostorov občine znašala 319 m², z izvedbo sklepa št. 3 pa velikost prostorov knjižnice 155,65 m2 oziroma skupaj 474,65 m².

Finančni pokazatelji prodaje Planike in realizacije 2. variante:

Prihodki:

Odhodki:

Razlika med prihodki in odhodki znaša -9.384.829,00 SIT.

Iz zgornjih podatkov lahko povzamemo naslednje: Zato, da bomo dobili 319 m² upravnih prostorov na Breznici 3 in knjižnico v Žirovnici, bomo dali celotno Planiko v izmeri 1600 m2 in doplačali še 9.384.829,00 SIT. S tem pa so rešene prostorske potrebe samo za občinsko upravo in knjižnico. Še vedno pa bodo ostale nerešene prostorske potrebe za izvajanje vseh kulturnih aktivnosti (vasovalci, tamburaši, folklora, igralci, pevski zbori, gledališče slepih, otroške prireditve, predstavitve publikacij, predavanja in drugo), potrebe Civilne zaščite, za pisarno Turističnega društva, prostor za sestanke političnih strank, prostor za sprejeme gostov in mnogo tistega kar danes še ne vidimo.

Prodajna cena prodanih prostorov v pritličju in 1. nadstropju znaša 86 946 SIT/m², vrednost tistih v mansardi, ki so še last občine, pa po oceni uradnega cenilca 86 839 SIT/m². Iz odgovora ni možno točno ugotoviti kateri pomožni prostori so bili prodani in kateri so ostali še v lasti OŽ za katere mora občina še naprej skrbeti in finansirati. Lastniški odnosi niso transparentni. Občina je na svojo pobudo pred kakršnokoli razpravo na OS izvedla informativni razpis za oddajo poslovnih prostorov Planike v najem. To pa pomeni, da od vsega začetka ni imela namena, da prostore uporabi za svoje potrebe, ampak da z njimi trži. To se je kasneje tudi potrdilo, ko je Planiko dejansko prodala.

Odločitev o prodaji Planike bo imela dolgoročne negativne posledice za razvoj vseh občinskih in družbenih aktivnosti, saj le te še dolgo ne bodo prišle do svojih primernih prostorov. Za prodajo Planike je neposredno odgovoren župan, saj je bil on tisti, ki je na sejo OS, dne 24. 04. 2001, poslal predlog za prodajo Planike. Če bi župan na to sejo poslal predlog, da se bodo prostori Planike uporabili za občinske potrebe in ga z vsemi razpoložljivimi argumenti tudi podkrepil, bi tak predlog OS tudi izglasoval. Ker tega ni storil, je OS potrdil tak predlog, kot mu je bil predlagan. Izgovarjanje župana in občinske uprave, da je bila Planika prodana zaradi sklepa OS, je zavajajoča. Tudi kasnejša odločitev OS na seji 23. maja 2002 o prodaji preostalega dela Planike, je posledica neargumentiranega predloga o prodaji na seji OS, dne24. 04. 2001. Svojo kritiko zasluži tudi OS, ki se ni poglobil v možne rešitve uporabe Planike in se ni opredelil za varianto, ki je najbolj optimalna za občino.

Nesprejemljivi so argumenti s katerimi se občinska uprava, na čelu z županom, upira uporabi neprodanih prostorov v kleti in mansardi v 2. nadstropju, v skupni izmeri 431,73 m², za občinske potrebe. Kletni prostori v izmeri 86,55 m² se lahko uporabijo za arhiv in skladiščenje raznega materiala družbenih organizacij in Civilne zaščite. Mansardni prostori v izmeri 345,18 m² pa bodo lahko pokrili vse potrebe občinske uprave in precejšen del zgoraj omenjenih družbenih dejavnosti. Skupni razpoložljivi prostori sedanje občine in urejeni mansardni prostori znašajo (92+345,73) 437,73 m². To pa je 118,73 m² več, kot bi znašali prostori po izvršenem prizidku po predlagani varianti 2, ki jo je sprejel OS. Tolmačenje, da preostali del Planike ni primeren za prostore občinskih organov zaradi lokacije v 2. nadstropju, nezadostnih parkirnih površin in nezdružljivostjo proizvodnih in upravnih dejavnosti v enem objektu oziroma na enem vhodu, se zdi absurdna. Na Kotnikovi 5 v Ljubljani ima v 2. nadstropju prostore Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in si deli skupni vhod z gostinskimi in trgovskimi lokali v pritličju, pa drug drugega nič ne motijo. Hrup, ki ga je povzročala proizvodnja dejavnost Planike je bil mnogo večji, kakor tisti, ki ga povzroča sedanja proizvodnja, pa so se delavci v teh pisarnah dobro počutili. Zato ni razlogov zakaj ti prostori ne bi bili primerni za občinsko upravo. Parkirnih prostorov v neposredni bližini občine je vedno dovolj. Parkiranje pred stavbo svoje pisarne pa že dolgo po vsej Sloveniji postaja luksus. Vsi izgovori, zakaj ni možno uporabiti mansardnih prostorov za potrebe občinske uprave in druge občinske aktivnosti so neutemeljeni. Občina po nepotrebnem zapravlja denar za vzdrževanje mrtvih prostorov. Po drugi strani pa razmetava denar za najem prostorov za pisarno Turističnega društva, ki bi lahko imelo svoj sedež prav v teh prostorih. Po drugi strani pa se nekatere družbene aktivnosti morajo izvajati v privatnih prostorih in celo garažah.

Iz vsega zgoraj povedanega in argumentiranega je možno zaključiti, da prodaja Planike ni bila izvršena v skladu z interesi Občine in občanov OŽ.

Občinski svet naj sprejme sklep, da se neprodani prostori ne prodajo, ampak se jih uporabi za lastne občinske potrebe.

Anton Koselj