Žirovnica.com
   ::novo::  ::objava::  ::e-pošta:: 

Srečanje z Miklavžem na Breznici
Breznica, 5. december 2005
slike: Franci Zupan
besedilo: Aleš Čop

Tudi letos so otroci na predvečer godu sv.Nikolaja, po domače Miklavža, s posebnim veseljem pričakovali obisk tega priljubljenega svetnika. Nikolaj je živel v 4.stoletju po Kristusu. Veliko premoženje, ki ga je podedoval, je razdelil med reveže. Kasneje je postal škof v Miri v današnji Turčiji. »Če naj imajo moje besede moč, da bodo segle do srca, moram svojim ovčicam biti za zgled v vseh krepostih«, je imel Nikolaj navado reči in se je po teh besedah tudi ravnal: bil je usmiljen in dobrotljiv, živel je čisto, se postil in spal na golih tleh. V tistih zadnjih časih preganjanja kristjanov pod cesarjem Dioklecijanom so ga vrgli v ječo, kjer je veliko pretrpel, doživel pa je tudi dan, ko je cesar Konstantin leta 313 priznal krščanstvo. Ljubezen do bližnjega in bratovska pomoč sta mu bila nekaj tako samoumevnega, da ljudstvo ni nikoli pozabilo njegove ljubezni in usmiljenja. Ne zahodni Božiček ne sibirski dedek Mraz ga nista izpodrinila pri ljudstvu, ki je ohranilo ljubezen do tega svetnika. Tudi zato so se o njem ohranile številne legende o njegovi dobrodelnosti. Na Slovenskem je sv.Nikolaju od vseh svetnikov posvečenih največ cerkvá, kar 116. V naši župnijski cerkvi mu je posvečen oltar v stranski kapeli tudi v spomin na podružno cerkev sv.Nikolaja, ki je nekoč stala nekoliko višje, na obrobju sedanje vasi Breznica. To cerkev so naši predniki po izgradnji župnijske cerkve v prvi polovici 19.stoletja opustili.

Starši, ki zadnja leta pripravljamo srečanja malih otrok z Miklavžem, smo se letos odločili za drug kraj srečanja - v župnijski cerkvi. Vrsto prejšnjih let nas je namreč Miklavž obiskal v dvorani kulturnega doma. Po uvodni pesmi o sv.Miklavžu je sledila predstava iz legende o treh obubožanih dekletih, ki jih je obdaroval sv.Nikolaj. Med pesmijo, ki je sledila, je Miklavž tudi zares prišel pred oltar. Otroke je povprašal, kako so se trudili biti dobri v preteklem letu, jim posredoval nekaj lepih vzpodbud, da bi bili pridni in dobrosrčni tudi naprej. Tudi darila, ki jih je pripravil zanje, je skrbno izbral: knjižice o Jezusu, sv.Martinu, Mariji Pomagaj in Antonu Martinu Slomšku; glino, da si bodo lahko sami izdelali figurice za svoje jaslice; piškote, ki jih je pekel ob jesenskih večerih, ko so lahko gledali rdeče ožarjeno nebo na obzorju; orehe, sadje in nekaj sladkarij, igračko, pa tudi Miklavževo šibo, ki bo otroke opominjala k pridnosti, kadar bodo malo manj ubogali starše. Otroci naj bi jo zato shranili ob svoji postelji. Ob odhodu so otroci od Miklavža v majhnih zapečatenih svitkih prejeli napisane še različne domače naloge, kot npr. »Mamici daj poljubček in se ji zahvali za večerjo« , »Pobožaj atija in mu daj en bombon«, »Preden zaspiš, zmoli sveti angel« itn.

Starši se za sodelovanje pri pripravi in izvedbi srečanja zahvaljujemo s.Ernesti, Ani, Valentini, skavtinjam Neži, Mojci, Ani, Valentini in še eni Ani ter skavtu Matiji. Želimo, da bi ta praznik, ki ga Slovenci praznujemo že stoletja, lahko negovali še naprej. Hvala tudi občini za prispevek. Večer ni potekal čisto brez napak, zato bomo veseli vaših pobud, mnenj, kritik, da bi bilo lahko naslednje leto srečanje z Miklavžem tudi z vašo pomočjo obogateno in doživeto – tako za otroke kot za starše. Želimo namreč, da bi bilo srečanje z Miklavžem za otroke izkušnja dobrodelnosti, ki jo razumejo bolje, če jo doživijo, darila, ki jih prejmejo, pa darila s sporočilom. Hvala tudi vsem otrokom, staršem in starim staršem, ki ste lepo napolnili župnijsko cerkev na Breznici.


Copyright © 1997-2009 Peter Lužnik & ostali avtorji. Vse pravice pridržane.