Žirovnica.com
   ::novo::  ::objava::  ::e-pošta:: 

Mešana pevska skupina Dr. France Prešeren na Kitajskem

V kitajskem Xiamenu so v času od 15.-26.7.2006 potekale Svetovne zborovske igre (World Choir Games, prej imenovana Zborovska olimpijada). Gre za največje zborovsko tekmovanje na svetu, ki ga vsako drugo leto organizira Interkultur Foundation iz Nemčije. Kot edini predstavniki Slovenije smo se letošnjega tekmovanja udeležili člani Mešane pevske skupine »Dr. France Prešeren« iz Žirovnice, pod vodstvom umetniške vodje Irene Kosmač. V domovino smo prinesli zasluženo bronasto medaljo, doseženo v najmočnejši kategoriji 24 – ljudska pesem a cappella. Skupno je sodelovalo 47 držav iz celega sveta z več kot 400 zbori, kar je skupno naneslo okoli 22.000 pevcev.

ODHOD: 12. julija smo se z brniškega letališča z zamudo poslovili ob 17.30 uri. V Frankfurtu spet zamuda za let do Pekinga, a na letališču je China air poskrbela za potnike in nam ponudila zastonj večerjo. Ja, začeli smo našo prehrambeno pot z rižem in »pečeno putko«! Vkrcavanje na Boeing 747 je trajalo kar nekaj časa, da se je 400 potnikov udobno namestilo in pripravilo na dolgo pot do Pekinga. Po dobrih devetih urah vožnje je prihod v Peking takoj zaznamovala visoka vlaga in vročina, kljub pozni uri zvečer. Let za Xiamen preložen, ja zamude na letališčih res niso nič posebnega in tako smo po 27 urah potovanja v Xiamen prispeli 14. julija ob 1.00 uri ponoči. Pa kljub pozni uri so nam v hotelu Nanfang pripravili prijeten sprejem, naša Irena je prejela prelep šopek!

PETEK, 14. julij: spanca je bilo bolj malo, saj smo ob 11.00 uri imeli v Grand Hall of People registracijo naše skupine. To je za nas pomenilo začetek tekmovanja in še istega dne smo opravili obe akustični vaji: ob 14.30 kategorija 6 (mešane pevske skupine) v Lianhua Theatre in ob 17.40 uri kategorija 24 (ljudska pesem a cappella) v Grand Hall of People. Obe dvorani sta bili zelo veliki, tudi na odru se je naša skupina kar »zgubila«. Naj omenim, da so na teh odrih stali tudi po 50 ali več članski zbori! Začeli so se že tudi prvi intervjuji za lokalne televizije, namreč prireditev je bila medijsko zelo dobro spremljana. Zvečer so nas pogostili v najbolj priznani restavraciji Hao Qing Xiang, ha ha kitajski restavraciji, ki pa se niti slučajno ne more primerjati z »našimi kitajskimi« restavracijami. Hrana je pekoča ali sladka, sicer pa tako ali tako ne veš kaj ješ, saj ti nihče ne zna razložiti. V restavracijah in trgovinah govorijo samo kitajsko tako da…… Še dobro da smo imeli do »konca zagnano« vodičko-študentko Ello, ki nam je pomagala na vsakem koraku in postali smo pravi prijatelji.

SOBOTA, 15. julij: zajtrk nič kaj prida, še dobro da so imeli kuhano zelenjavo in čaj, pa čeprav nesladkan. Osebje nas je videlo, da nam ni preveč všeč, zato so nas vprašali, kaj bi radi za zajtrk, naj kar povemo. Mi pa v en glas-maslo, marmelado, ocvrta jajca, kruh! Ja naslednje jutro so res izpolnili naše želje, čeprav imajo sladek kruh, pa še dobro da smo sami premogli sol, jajca brez soli niso kaj prida! Vremenska napoved nam je zaznamovala naslednje dni, saj so napovedovali tajfun Billis, zato je vlada prepovedala vse izlete. Popoldne je bila odpovedana tudi otvoritvena parada, sicer pa ni bilo nič čudno, dež je res lil kot iz škafa. Otvoritvena slovesnost v Seaside Convention Center je bila prečudovita, v slogu kitajskega blišča. Spet intervjuji, fotografiranja, razlage kje Slovenija sploh je! V Kongresnem centru je vladalo pravo navijaško vzdušje. Garda kitajske vojske je v dvorano prinesla olimpijsko zastavo, zastave vseh držav udeleženk, 300 članski zbor je zapel olimpijsko himno, predstavili so se člani mednarodne žirije, med katerimi je bila tudi gospa Karmina Šilec, eminentna slovenska zborovska osebnost. Zvečer smo se prvič po internetni pošti javili v Slovenijo, saj so na radiu Triglav dnevno objavljali naša obvestila iz daljne Kitajske.

NEDELJA, 16. julij: zajtrk kot vsak dan……, vlaga, vročina, dež, to nas spremlja na vsakem koraku. Hotelsko osebje nadvse prijazno, enkrat nam ni bilo treba dežnika odpret, od hotela do avtobusa so nas pospremili z njihovimi dežniki. Dopoldne smo zapolnili s pevskimi vajami, ki pa nam niso šle prav dobro, saj nam časovna razlika še vedno »ni privoščila« normalnega spanca. Nekaj nas je začelo tudi smrkati, nič čudnega, zunaj vroče do 38 stopinj, v prostorih pa povsod klima naprave, kar pa je pomenilo nore temperaturne razlike. Ob 14.00 uri so se v Grand Hall of People začele kvalifikacije za kategorijo 24. Od 30 prijavljenih zborov smo bili na vrsti 8, za nas je to pomenilo registracijo točno ob 15.45 uri. Sledi čakanje, da nas odpeljejo v sobo za preoblačenje in ličenje, nato v sobo za upevanje in ponovne vaje, ki so nam noro dobro uspele. Za kostumsko podobo skupine je poskrbela mag. KARMEN KLOBASA, univ. dipl. inž. oblikov. Minutk pred odhodom na oder ne bom komentirala, mislim, da je vsak pri sebi premleval pesmi, zbijal tremo in se koncentriral na nastop. Nato odhod na oder, dvorana polna poslušalcev, napoved naše skupine in začetek:

  • prekmurska, prir.T.Habe: San se šetao

  • istrska, prir.A.Kumar: Kantaj Nineta

  • prekmurska, prir.N.Forte: Moj rožmarin

  • belokranjska, prir.A.Weingerl: Aj, zelena je vsa gora

Z nastopom smo bili zadovoljni, še najbolj pa Irena. Pa vseeno, o naši usodi bo odločala mednarodna žirija v sestavi iz Kitajske, Filipinov, Hrvaške, Rusije in Argentine. Ogledali smo si še nekaj nastopov naših »konkurentov«, čeprav so bile naše misli pri 20.50 točke, ki peljejo v finalno tekmovanje.

PONEDELJEK, 17. julij: noro, ob 5.45 uri bujenje, zajtrk ob 6.15 uri, nato telovadba s pevskimi vajami. Točno ob 9.00 uri se je začela kategorija 6, kar je za nas pomenilo registracijo v Lianhua Theatre točno ob 8.25 uri. Ista procedura kot dan poprej, le da so nas skoraj napovedali kot skupino iz Francije. Na naših enotnih majicah pač piše tudi »Dr. France Prešeren«, kar je pač za marsikoga pomenilo Francija. Zanimivo!

- pesem slovenskega skladatelja (H. Lavrenčič, Petelinček je zapieu)

- pesem tujega skladatelja (S. Mokranjac, Tebe poyem)

- pesem še živečega skladatelja (A. Srebotnjak, Kraška jesen)

- pesem po izbiri (A. Slomšek, M. Hubad, Jutranja pesem)

Tudi s tem nastopom smo bili zadovoljni, žirija pa je bila sestavljena iz glasbenih strokovnjakov iz Kitajske, Norveške, Rusije, Vietnama in Koreje. Naše delo, kar se kvalifikacij tiče, je bilo opravljeno. Sedaj pa čakanje na rezultate. Popoldne smo še z dvema zboroma iz Kitajske in Tajske izvedli tudi prijateljski koncert v New District Church. Vrnili smo se Catering Grand Hall of People, se usedli pod ekrane in čakali kje za našim imenom bomo videli Q, no ja vsaj upali smo tako. V kategoriji 6 smo prejeli srebrno diplomo ranga 6, v kategoriji 24 pa smo prejeli zlato diplomo ranga 1 (za našim imenom je bil znak Q), ki nas je popeljala v FINALE! Naše veselje je bilo nepopisno, saj je od 30 zborov dovolj točk za finale doseglo le 12 zasedb. Pa takoj po tem grenak priokus, ja kaj če bo na tekmovanju treba nastopiti spet zgodaj zjutraj????? Spet čakanje in upanje, da za nastop na tekmovanju dobimo »ugledno« uro! Vrnili smo se v hotel, saj nam je vodička obljubila, da nam sporoči uro takoj, ko jo izve. Treba je bilo spat, ha ha, le kdo bo spal, če ne vemo ure vstajanja!? Pozno zvečer nam je »posvetilo sonce«, naša ura nastopa je bila 16.20!

TOREK, 18. julij: dopoldne smo si ogledali mesto v katerem smo prebivali, pravzaprav samo delček, saj ima mesto 1.6 mio prebivalcev. Spet vaje in priprava na nastop, nato odhod v Grand Hall of People in ponovno procedura do nastopa. Vroče, vlaga, dež, sonce, koncentracija na nastop……… mi smo izbor v finale upravičili in ponovno izvedli dober nastop. Ocenjevali so nas gospodje iz Vietnama, Kitajske, Madžarske, ZDA, Norveške, Kanade in Rusije. Zvečer smo se udeležili tudi seminarja o slovenski glasbi, ki ga je vodila ga. Karmina Šilec.

SREDA, 19. julij: ob 10.00 uri smo se odpeljali proti Seaside Convention Centre na podelitev priznanj, diplom in medalj. Ja, pravzaprav nismo vedeli nič, ali bo medalja, ali ne. Četudi je skupina prišla do finala, ni bilo rečeno, da si je prislužila kolajno. Če ne zbereš dovolj točk, pač dobiš »samo« priznanje za udeležbo na finalu. Kar je, je, smo si rekli, čeprav umetniška vodja Irena ni bila enakega mnenja. Je rekla:« Kar poglejte si športnike, če iz olimpijade ne prinesejo medalje! Isto bo z nami!« Na velikem odru so sedeli vsi zborovodje skupin in čakali, da slišijo ime skupine, stopijo na oder in dobijo medaljo okoli vratu (no ali pa samo priznanje). Ko so v kategoriji 24 začeli podeljevati priznanja, smo čakali, čakali, čakali kdaj začnejo z medaljami. Ko je zbor iz Filipinov prejel bronasto medaljo, smo že vedeli, da je bron sigurno naš! Veselja, da smo našo skupino in Slovenijo »napisali« pod dobitnike medalj, se ne da opisati na list papirja. Zato smo člani skupine seboj odpeljali tudi uradnega snemalca Joža Hausmana. Vse utrinke, doživete na Kitajskem, je zabeležil na svojo kamero in v septembru bomo v dvorani na Breznici izvedli predstavitev filma o tem potovanju in tekmovanju.

Tudi zaključna slovesnost je bila nekaj posebnega. Spet olimpijska zastava, zastave posameznih držav, pa himna… in na koncu koncert zmagovalcev posameznih kategorij.

ČETRTEK, 20. julij: Xiamen velja za najlepše in najčistejše mesto na Kitajskem. Je ekonomsko, šolsko in poslovno središče. Industrije tu ni. Dan smo izkoristili za izlet na najlepši otok, Gulangyu. Prometnih predpisov »ne poznajo«, velja zakon močnejšega, taksiji tehnično nezadovoljivi (glavno da izmed vseh luči dela taksimeter), skratka doživeli smo utrip »drugačnosti«, če se samo spomnim, s kakšnimi velikimi očmi so nas opazovali otroci (ja tudi hihitali so se za nami). Naše blondinke in naši »močni in veliki« pevci so bili izredno zanimivi, sploh za fotografiranje.

PETEK, 21 julij: ob 7.00 uri odhod domov! Poslavljanje od »naše« vodičke Elle je bilo kar hudo. No ja, mi smo jo povabili v našo preljubo Slovenijo, če pa pride, pa ne vemo! Brez letalskih zamud seveda ni šlo, tako da smo utrujeni na Brniško letališče prišli ob 23.30 uri, kjer nas je pričakal Pihalni orkester Lesce in pa seveda svojci in prijatelji. HVALA VSEM! V imenu Kulturnega društva dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica pa sta nam g. Resman Jože in ga. Manca Mrak izrekla dobrodošlico in nas presenetila z darilom. HVALA. V soboto so naši skupini pred picerijo Morena pripravili prisrčen sprejem tudi občani in župan občine Žirovnica g. Franc Pfajfar, ter člani kulturnega društva dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica z g. Jožetom Resmanom.

Naš projekt je seveda zahteval veliko finančno pomoč, saj pevci kljub lastnemu financiranju in komercialnim nastopom tega ne bi zmogli. Zato se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so prisluhnili našim prošnjam in nam finančno tudi pomagali:

OBČINA ŽIROVNICA, DOKA Slovenija opažna tehnologija d.o.o. Jesenice, Kulturno društvo dr. France Prešeren Žirovnica-Breznica, mag. KARMEN KLOBASA, univ. dipl. inž. oblikov., 3GEN d.o.o. Ljubljana, JSKD RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, SAVSKE ELEKTRARNE Ljubljana, ACRONI d. o. o., Osnovna šola prof. dr. J. Plemlja Bled, Osnovna šola F. S. Finžgar Lesce, Sindikat SVIZ, BORN d. o. o. Tržič, Vulkanizerstvo PERNUŠ Lesce, ISKRA MIS d.d. Kranj, BREST Pohištvo d.o.o. Cerknica, KD Holding d.d. Ljubljana, Contura Ljubljana, Policijski sindikat Slovenije, Občina Radovljica, Avto MONY Lesce, Sindikat Neodvisnost, Športno društvo POLICIST Kamnik, Jeko IN Javno komunalno podjetje d.o.o. Jesenice, METALOTRG d.o.o. Vrhnika, OLMA Ljubljana, Tela Vital d.o.o. Ljubljana, Dentalni center DR. ČELESNIK d. o. o. Bled, Mama NADA, CILJ DPS d.o.o., Jelka Leben, Zavarovalnica Triglav, Franci Koražija, šivilji Danica Žemlja in Marija Testen ter krojač Tomaž Klemenčič, Trgovina GRAMATEX d.o.o. Zgoša, Enota za laboratorijsko diagnostiko SB Jesenice, LEA d.o.o. Sistemi za informiranje Lesce, MVP Servis – Aleš Bernik s.p., NIANSA, Mitja Vrenko s.p., Baloh Janko Zabreznica, Planinc d.o.o., Casino Bled, Grad Bled d.d., ATS Čibašek d.o.o. Moste pri Komendi, ACRON d.o.o., TRI TE d.o.o. in Pekarna Resman Zgoša.

Jerneja Stres


Copyright © 1997-2009 Peter Lužnik & ostali avtorji. Vse pravice pridržane.