Žirovnica.com
   ::novo::  ::objava::  ::knjiga gostov::  ::e-pošta:: 

Svetovni dan Zemlje
Vlado Auguštin

 

Vsako leto 22. aprila praznujemo svetovni dan Zemlje. To je dan, ko osveščamo ljudi o problemih in razmerah, ki ogrožajo naš prelepi modri planet, naš 3. kamen od Sonca. Vsa svetovna javnost opozarja na nevarnosti, ki pretijo življenju na Zemlji. Na ta dan želi pomagati človeku, da ponovno vzpostavi stik z naravo.

Na Zemlji živi več kot 6 milijard ljudi. Vsak dan izkoriščamo njene naravne vire ter jo onesnažujemo. Ozračje se segreva, vse več je vremenskih sprememb in naravnih katastrof. Topijo se ledeniki, morska gladina se dviguje, ogroženih je več tisoč živalskih in rastlinskih vrst. Med ogroženimi živalskimi vrstami je tudi naša kranjska čebela (Apis mellifera carnica).

V številnih deželah so avtohtone čebele kot posledica velikih naravnih sprememb in intenzivne kmetijske pridelave z leti izginile, pri nas pa se je ta avtohtona čebela ohranila vse do dandanes. Čebelarji jo zaradi svetlo sivih dlačic na obročkih zadka ljubkovalno imenujemo – kranjska sivka. Slovi po svoji krotkosti, delavnosti in odlični orientaciji. Zaradi teh lastnosti cenimo to našo čebelo ter njeno izjemno poslanstvo v kmetijstvu, gozdarstvu in ekologiji. Ker je za oskrbo in vzrejo čebel potrebno specialno znanje, vztrajno delo ter dolgoletne izkušnje, čebelarstva ne imenujemo zastonj »poezija kmetijstva«.

Čebelarstvo ima tako v Sloveniji kot v sodobnem svetu zelo velik gospodarski pomen. Čebelje pridelke, kot so med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup, človek uporablja za hrano in kot pomoč pri lajšanju zdravstvenih težav. Prav tako pa so ti pridelki pomembni kot surovina za pridobivanje nekaterih živilskih in drugih proizvodov. Vrednost vseh čebeljih pridelkov pa je veliko manjša od koristi, ki jo imamo zaradi opraševanja čebel. Za povečanje donosov sadja, oljnic, zelenjave in drugih rastlin so ključne prav čebele. Kljub temu pa je vloga čebele kot opraševalca pri nas premalo cenjena. Razlog za to enakomerna poseljenost čebel na celotnem območju Slovenije, saj je s tem zagotovljen brezplačen servis opraševanja.

Zaradi intenzivne kmetijske pridelave, pri kateri uporabljajo zaščitna – fitofarmacevtska sredstva, je naša kranjska čebela dandanes zelo ogrožena. Ko čebele obiskujejo cvetove, na katerih nabirajo medičino in cvetni prah, pridejo v stik s strupenimi kemikalijami, ki jih pri svoji proizvodnji uporabljajo kmetje, in umrejo. Čeprav so pravilna raba, promet in kazni v primeru nepravilne uporabe pesticidov zakonsko predpisane, smo priča stalnim pomorom čebel.

Prav zaradi vsakoletnih zastrupitev čebel s pesticidi se med mladimi zmanjšuje zanimanje za čebelarstvo. Stari čebelarji umirajo, mladih pa ni dovolj, da bi zapolnili vrzeli v čebelarskih društvih. Čebelnjaki, okoli katerih je šumelo in vrvelo od čebel, ostajajo prazni in zapuščeni, kulturne rastline ostanejo neoprašene, manjši je pridelek kmetov – narava začne umirati in kot je že ugotovil sloviti Albert Einstein: »Če čebela izgine iz Zemlje, lahko živi človek le še štiri leta; brez čebel ni opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več človeka…«

Vsi smo del narave, živimo z njo in si z njo delimo ta krasni planet. Eno Zemljo imamo in to moramo spoštovati. Če Zemlji kaj vzamemo, ji moramo nekaj vrniti. To čebelarji z organizirano vzrejo čebel počnemo že več sto let. S svojimi čebelami živimo v harmoniji z naravo in to je naše največje darilo Zemlji. Tudi vsi ostali se ob svetovnem dnevu Zemlje ustavite in razmislite kam gremo, kaj počnemo in kot je že pred leti napisal angleški pesnik John Donne: »Nikdar ne hodi spraševat komu zvoni, zvoni tebi «.

 


Copyright © 1997-2003 Peter Lužnik. Vse pravice pridržane.