Žirovnica.com
   ::novo::  ::objava::  ::knjiga gostov::  ::e-pošta:: 

O obnašanju mladih pred šolo
Valentin Sodja

 

Pred novim letom sem se z učenci dogovarjal, da v šolo niso prinašali petard in drugih pirotehničnih sredstev. Dogovorov so se z redkimi izjemami držali vse do zadnjega dne pouka. Potem so zavore popustile in petarde so poletele…

Zadnji teden koledarskega leta se je pokanje v okoljih, kjer živimo, pa tudi pred šolo, vse bolj stopnjevalo. Sprašujem se, koliko so bili prazniki zaradi tega lepši, vsebinsko bogatejši. No, lepša po praznikih gotovo ni bila okolica šole. Bila je polna razno raznih smeti in odpadkov, ki so jih mnogi mladi nadebudneži sami ali pa celo v spremstvu svojih staršev pustili kar tam, kjer so počeli tisto, kar je bilo na šolskem prostoru prepovedano. Z učenci smo okolico šole predzadnji dan pouka pred prazniki temeljito počistili, po praznikih pa, kot da bi bili na smetišču.

Ne morem razumeti staršev, ki podpirajo nakupe množice nevarnih sredstev, ne morem razumeti staršev, da se ne morejo s svojimi otroki dogovoriti, kaj je za zdravje nevarno. Ne nazadnje so vsa ta sredstva stala veliko denarja, ki bi ga lahko namenili za kaj bolj koristnega, morda bolj humanega, mogoče za pomoč ljudem v stiski.

Šolski prostor je dolga leta deloval kot odprt prostor, kjer so na športnih površinah mladi lahko sproščali svojo energijo. Zaradi različnih oblik vandalizma, ki so jih na otroškem igrišču okoli vrtca povzročali nepovabljeni gostje iz sosednjega lokala, smo zato morali ta prostor ograditi z dvometrsko ograjo, ki pa še vedno ni dovolj visoka. Na igriščih pred šolo ograje nismo postavljali, saj menim, da mladi morajo imeti prostor, kjer se lahko srečujejo, pogovarjajo, igrajo košarko, nogomet, odbojko… Toda njihove dejavnosti vse pogosteje preraščajo v nešportne, nasilniške - v take, ki povzročajo škodo na napravah in opremi. Zato je pogosto treba pospravljati raznovrstne odpadke in smeti pred šolo in vrtcem, če hočemo normalno in varno začeti šolsko delo. Zato je pogosto treba kupovati nove zastave, ker jih objestneži raztrgajo ali odnesejo. Zato je pogosto treba nadomeščati razbite koše za smeti z novimi. Zato je treba popravljati senčila na šolskem poslopju, ki so poškodovana zaradi nasilnega ravnanja z zunanje strani.

Naštel sem le nekaj oblik odklonilnega vedenja. In kako se šola odziva na ta nesprejemljiva ravnanja? Opozarjamo in vzgajamo učence. Popravljamo poškodovane naprave. Kupujemo nove koše in igrala. Pospravljamo in čistimo okolico večkrat, kot bi bilo to potrebno. Zvečer in ob praznikih občasno nadzorujemo okolico šole. Na nočne obhode prihaja policija.

Zunanji šolski prostor je zaradi svoje odprtosti privlačen za druženja in razna srečanja naših učencev, naših bivših učencev, pa tudi za srečanja mladih iz drugih okolij. Prav je tako. Škoda je le, da se med mladimi oblikujejo taka spoznanja, da na tem prostoru lahko počenjajo vse, kar sem naštel.

Tale zapis ni nastal kot informacija, kaj in kakšne stvari se dogajajo pred šolo. Želim, da se zamislite in pomislite, da so naši učenci vaši otroci. Zato se o nesprejemljivih oblikah vedenja velja pogovarjati tudi doma. Kot starši naj bi se zavedali vloge svojih zgledov in odnosa pri ohranjanju nečesa, kar smo zgradili in uredili za vse s pomočjo sredstev vseh nas.

R A V N A T E L J
mag. Valentin SODJA

 


Copyright © 1997-2003 Peter Lužnik. Vse pravice pridržane.