Izjava za javnost

OBČINSKI SVET
NADZORNI ODBOR
OBČINA ŽIROVNICA

Datum: 26. 1. 2012

Spoštovani!

V gradivu za 10. Sejo občinskega sveta je tudi poročilo o nadzoru projekta GORKI.

Med odgovornimi za pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil nadzorni odbor, je posebej izpostavljeno moje ime. Na naslov občine sem za Občinski svet in Nadzorni odbor poslala pojasnilo. Dobila sem odgovor, da mojega pojasnila ne bodo posredovali naslovnikoma, saj se »z objavo poročila NO v gradivu za sejo OS zagotavlja transparentnost dela in zagotavlja obveščenost občanov, nikakor pa to ne pomeni javne obravnave navedenega poročila s strani občanov. Postopek nadzora in obravnava poročila o opravljenem nadzoru je predpisan.« Obvestili so me tudi, da » gre za dokument, ki ni pomembne narave in ni nastal pri nas.  V poročilu NO je zapisano zgolj dejstvo. Iz popisa spisa izhaja, da je bil navedeni dokument dopis Agencije RS za okolje, ki je bil le posredovan na SVLR«.

Postopek nadzora je res predpisan. Predvsem daje pravico nadzorovanim osebam, da se o ugotovitvah NO lahko izjasnijo, preden so kot končne posredovane javnosti. Ker me navedba kot bivšo javno uslužbenko javno diskreditira, dajem na to navedbo tudi svoj odgovor javno.

V poročilu NO je dan odgovor občinske uprave na ugotovitve NO, med drugim: Manjka pa v spisu dokument št. 6, ki je bil oblikovan še v času, ko je ta spis vodila še prejšnja direktorica občinske uprave in pri prevzemu spisa tega dokumenta ni bilo več v njem.

Iz odgovora občinske uprave bi bralec lahko dobil napačen vtis, da sem dokument pred predajo vzela iz spisa. Iz poročila ni možno razbrati številke spisa, v katerem ta dokument manjka, zato ne morem preveriti, ali sem ta spis sploh vodila jaz in ga predala. Zato dajem splošno pojasnilo na to informacijo, natančnejše pojasnilo pa bo možno dati, ko bo razkrita tudi številka zadeve in popis dokumentov.

Dne 11. 6. 2008 so bile s primopredajnim zapisnikom občini predane vse zadeve, za katere sem bila zadolžena. Vse zadeve so ob primopredaji vsebovale popise zadev in pri vseh zadevah sem preverila, da vsebujejo vse vpisane dokumente. Posebno pozorno sem preverjala zadeve, ki se nanašajo na evropske projekte, saj je pri teh zadevah evidentiranje še posebej pomembno. V primopredajnem zapisniku so posebej navedene zadeve, pri katerih je bilo potrebno karkoli dodati ali pojasniti. Prevzemniki zadev so bili župan Leopold Pogačar in dve javni uslužbenki, ki so s svojimi podpisi potrdili, da so jih prejeli v ustreznem stanju in tudi prevzeli odgovornost za njihovo nadaljnje vodenje.

Dopuščam tudi možnost, da je v kaki zadevi kak dokument manjkal. Vendar ga je kadarkoli možno pridobiti (vsaj kopijo) od pošiljatelja, če je šlo za vhodni dokument ali v digitalni obliki, če je šlo za lastni oz. izhodni dokument. Ob primopredaji so namreč vsi lastni dokumenti, katerih avtorica sem bila, ostali na Mojih dokumentih v računalniku in bi manjkajoči dokument občinska uprava lahko kadarkoli pridobila iz tega arhiva. Občinski upravi sem bila tudi po svojem odhodu vedno na voljo za informacije o tem, kje se kaka zadeva nahaja in tudi o kakem vsebinskem vprašanju, če bi bilo potrebno.

Dopuščam tudi možnost, da je bila zadeva signirana na drugo osebo, jaz pa sem v tej zadevi izvajala del aktivnosti. Take so bile predvsem zadeve v zvezi z razvojnimi in evropskimi projekti, predvsem v delu, ki se je nanašalo na financiranje iz evropskih in državnih sredstev in pripravo investicijske dokumentacije za te projekte. V občinski upravi sem namreč v teh zadevah opravljala predvsem tiste naloge, ki jih sedaj izvajajo zunanji izvajalci. V teh zadevah pa je bila odgovornost za spis še vedno na javnemu uslužbencu, na katerega je bila zadeva knjižena. Za urejanje spisov je bila vsem delavcem vsako leto ponujena pomoč študentov, s katerimi so ali bi lahko uredili pomanjkljivosti, kot je manjkajoč dokument v posamezni zadevi.

(Nadaljevanje povzemam): Priznam, da sem urejanju spisov kot direktorica posvečala premalo pozornosti. Vedno me je bolj kot tehnična in formalna plat zanimala vsebinska plat zadev. Zato sem bila tudi pri projektu GORKI veliko bolj kot na zaporedne številke spisa pozorna na organizacijo in vodenje projekta, v kateri so nosilno vlogo odigrali Občina Kranj, Komunala Kranj in BSC. Lahko trdim, kar sem opozarjala že na začetku projekta ob podpisu krovne pogodbe, da projekt od vsega začetka strokovno tehnično in finančno ni bil odgovorno voden, za kar so odgovorne gorenjske občine same. Kdor želi ugotoviti resnične vzroke za nekajletno zamudo tega projekta, naj najprej (predvsem pred pljuvanjem na državo) pridobi dokumente, ki bodo dokazovali, kdaj so nosilna in ostale občine izpolnile pogoje, da bi se posamezna faza projekta lahko nadaljevala, lahko (če se spozna), pa si ogleda tudi investicijsko dokumentacijo, s katero naj bi nastopali pred EU presojevalci. Ponosna sem na to, da je imela Občina Žirovnica v vseh fazah projekta od vseh občin v največji meri izdelano potrebno projektno in investicijsko dokumentacijo. Če bi bilo tako tudi v ostalih partnerskih občinah, bi bil kohezijski projekt danes že v celoti izveden na območju cele Gorenjske, občina Žirovnica pa bi se izognila nepotrebnim stroškom gradenj malih čistilnih naprav v šoli, v zbirnem centru, izognila bi se nepotrebnim stroškom odvoza fekalij z greznice pri zdravstvenem domu,… nepotrebnim stroškom za gradnjo malih čistilnih naprav pa bi se izognili tudi vsi investitorji gradbenih objektov v obrtni coni in občini.

Ko sem še na delovnem mestu predlagala županu, da bi vsaj povezovalni kanal do Zabreznice morali zgraditi pred ali vzporedno z večnamensko dvorano in to predlagati občinskemu svetu, je bil odgovor: »Dvorana gre naprej, kanalizacija lahko počaka«. Trdim, če bi v občini prevladalo mnenje, da je odvod fekalij z občine bolj pomemben od populističnih spektaklov, bi bil najpomembnejši del povezovalnega kanala že lahko zgrajen poleg dvorane pretežno iz prihrankov zaradi zgrajenega kanala.

Če namreč stroške izgradnje povezovalnega kanala grobo ocenjujemo po ceni, ki jo je občina dosegla s primerljivim kanalom Vrba-Studenčice, je gradbena cena tekočega metra kanalizacije nekje med 56 in 73 EUR. To pa pomeni, da bi kanal do Zabreznice stal od 25 do 33.000 EUR, do pod šole že 17 do 22.000 EUR, do pod zdravstvenega doma pa 9.000 do 11.000 EUR, skupaj 51.000 do 66.000 EUR. Če od tega zneska odštejemo strošek male ČN, ki jo je morala občina vgraditi pri gradnji večnamenske dvorane, strošek odvoza fekalij z objekta zdravstvene postaje Selo in stroške svetovalcev, pridemo do zneska, ki je manjši od dodatnih predlaganih dodatnih stroškov dveh otvoritev večnamenske dvorane in zunanjih igrišč (20.000 EUR). Obžalujem, da so vsebinska vprašanja razvoja te občine tretjerazredna tema za najodgovornejše predstavnike občine.

Sem pa vesela, da se je dokument pod zaporedno številko 6 našel, saj je to pomembno izboljšalo pozitivne učinke pregleda, ki ga je opravil Nadzorni odbor občine v tej zadevi.

Želim vam uspešno delo tudi za naprej in vas lepo pozdravljam!

Bernarda Resman