Žirovnica.com
   ::novo::  ::objava::  ::e-pošta:: 

Mednarodno tekmovanje v pritrkavanju
Novo mesto, 19. oktober 2003

 


Zvonik Kapiteljske cerkve

Kapiteljska cerkev sv. Miklavža s svojim dominantnim položajem je že stoletja spoznavno obeležje Novemu mestu in je uvrščena med najznamenitejše stavbne spomenike pri nas. Ime Kapitelj ( lat. stolna cerkev, kolegij kanonikov stolne cerkve ) se je med ljudmi udomačilo po letu 1493, ko je bil ustanovljen novomeški kolegiatni kapitelj. Novomeški kolegiatni kapitelj je deloval do leta 1810, ko so ga Francozi ukinili, vendar je bil po obnovitvi leta 1818 ponovno vzpostavljen, kmalu zatem pa je postal sedež dekanije in je tudi danes med največjimi dekanijami v ljubljanski nadškofiji.

Cerkev je po arhitekturi in slogu neenotna kot rezultat vrste dozidav in prezidav, ki so bile posledica pridobivanja pomembnosti cerkve in tudi kraja, katerega označuje. Sestavljajo jo trije deli: zvonik, ladja in prezbiterij, pod katerim je kripta. Pravijo, da kdor ni stopil v kripto, ni bil v Novem mestu. Zvonik je visok 55m in spominja na pritličnem delu na arhitekturo starega stiškega gradca. Pritlični del nato preide v čudovit oktogen, ki je v srednjem delu še gotski, vrhnji pa je nadzidan leta 1860, ko je bila odstranjena baročna avba iz l. 1667. Podložna ladja z lomljeno osjo je posebnost kapiteljske cerkve. Prezbiterij je obširen pravokoten in spada med ti dolge kore, kar pojasnjuje številčnost kanonikov (13).

Največja dragocenost cerkve je oltarna slika, delo znamenitega beneškega renesančnega slikarja Tintoretta, ki ponazarja vstop zavetnika sv. Miklavža v nebo. Slika je kot olje platno ocenjena z največjo vrednostjo v Sloveniji. Na baročne orgle na koru je igral skladatelj Ignacij Hladnik in tu je nastala tudi ideja za njegovo znamenito pesem Marija skoz življenje.

S tem kratkim opisom zgodovine kapitlja, nas je v cerkvi pozdravil prošt in župnik Jožef Lap.

Poudaril je spoštovanje do zvonov, saj so kot vsak kristjan tudi zvonovi blagoslovljeni z žegnano vodo, maziljeni in vsak zvon dobi pri krstu tudi svoje ime. Predsednik pritrkovalskega društva Dolenjske in Bele krajine, ki so bili organizatorji tekmovanja in srečanja, Marjan Česen nas je povabil k tekmovanju in nam zaželel vse naj, hkrati pa povabil dr. Matjaža Ambrožiča, da pred cerkvijo predstavi pravila tekmovanja.

Seveda smo pravila tekmovanja dobili ob povabilu na srečanje po pošti. Pomemben je bil tudi čas prijave, saj se po 14. uri, kot je pisalo, ni bilo mogoče več prijaviti. Zato smo se od doma odpravili kar z dobro rezervo. Na žalost pa je bilo mesto ob opoldanskih urah prazno in mirno kot po potresu, tako da smo si do pričetka tekmovanja ogledali le prazne ulice. Točke so štele tudi, če si pri prijavi dostavil enega od možnih zapisov skladb ali opusa.

Tekmovanje je potekalo v treh skupinah. Mlajši, dekleta in starejši. Ker sem malo starejši od naših sonabijalcev, je bila moja krivda, da smo prišli v skupino starejših, saj je bilo merodajno povprečje starosti ekipe. Sedaj so mi hvaležni, saj je bila med mladimi trda konkurenca.

Poleg dr. Matjaža Ambrožiča, ki je bil glavni sodnik, sta bila še dva sodnika. Prvi se je nahajal v zvoniku in je ocenjeval pristop do zvonika, obnašanje v zvoniku – klepetanje v zvoniku strogo prepovedano, kar je bilo za nas izredno težko, pristop v lino in obnašanje, kjer se nahajajo zvonovi - brez dogovarjanja, pristop do zvonov - brez dogovarjanja, prepovedan dotik zvonov z roko, začetek in konec skladb odhod od zvonov in iz zvonika. Vsaka napaka je pomenila točko manj. Točke so odbili tudi skupinam, ki so pritrkavali eden na dva zvona, ker je lažje. Betice so bile privezane z rajklji, katere smo odstranili zaradi boljše dinamike, kar je bilo pomembno pri točkovanju drugega sodnika, ki se je nahajal pod zvonikom. Dinamika skladbe pomeni, da pesem živi – potiho, glasneje, poudarki, hitro, počasi… Poleg dinamike je bil pomemben odigran začetek in konec skladbe in pa seveda skladba sama. Pomembno je bilo tudi, ali so skladbe nove, ali pa so bile že kje predstavljene. Ocenjevani sta bili dve najbojši od največ treh možnih prijavljenih skladb. Kot prvič na tekmovanju, smo imeli vse pesmi nove, zadnja je bila stara en teden.

Vrstni red ekip je bil določen z nekim čudnim skritim žrebom, ki mi še sedaj ni jasen, v glavnem naj sodniki ne bi vedeli, kakšen je.

Ekip je bilo prijavljenih 28 iz Slovenije, Italije in Avstrije in moram poudariti, da niti ena ni izstopala, kot slabša, tako da je bilo potrebno vso zadevo kar se da resno vzeti. In nam je tudi uspelo. V skupini starejših smo zasedli prvo mesto in prinesli domov pokal. V skupini deklet so zmagale pritrkovalke iz Šmarja-Sap, prav tako fantje v skupini mlajših iz Šmarja-Sap, kateri so imeli tudi največ točk izmed vseh ekip v vseh treh skupinah, zato so dobili tudi prehodni pokal. Če zmagajo še naslednje leto bo ta pokal ostal njim, kar jim tudi osebno privoščim, saj so res dobri toda zvonovi so okrogli…in mi se bomo tudi udeležili….

Po tekmovanju so nas prireditelji pogostili in veselo druženje je trajalo do noči.

Pritrkavanje je kot vsaka lepa stvar, ko z njo zaživiš se ne moreš ustaviti. Verjamem, da vsakdo prisluhne melodijam, ki jih privabljamo iz naših čudovitih zvonov in verjamem, da vas je veliko takih, ki bi radi ne samo poslušali, tudi nam pomagali. Ne oklevajte in nas pokličite in obiščite. Še posebno ste vabljeni mladi.

Klemen Novšak


Klemen P. v elementu


4. mali zvon


prav tako Klemen N.


3. srednji mali zvon


še enkrat


2. srednji zvon


pa še Jure


1. veliki zvon (in glava šefa ;-) )


Tadej je uporabil Nejca namesto stojala


Ekipa Breznica pred tekomovanjem – od leve proti desni si sledijo Klemen N., Jure, Klemen P., Nejc in Tadej


del ekipe po nastopu


Šef po plačilu štartnine


tuširanje Nejca


Pokali (naš je tretji iz leve proti desni :-) )


Klemenu je šlo pred tekmovanjem na slabše…


Pred podelitvijo


Tadej se uči iz plonk-ceglca


in prvo mesto….


Klemen tolaži Klemena


šef je bil presrečen…


Ekipa pet minut pred nastopom (piflarji :-) )


prav tako preostali del ekipe


še slika z dr. Ambrožičem (sodnik)

.


Copyright © 1997-2009 Peter Lužnik & ostali avtorji. Vse pravice pridržane.